Rožnati tornado v smučarski karavani

Lara Markthaler. Foto: Osebni arhiv

Resda še brez visokih rezultatskih pričakovanj se v osrčju Dolomitov na svoj olimpijski krst v Cortini d'Ampezzo pripravlja južnoafriška smučarska reprezentantka Lara Markthaler. V pogovoru za Sportklub 18-letnica razkriva, da še zdaleč ne želi biti le eksotičen smučarski eksperiment.

Rojena je v Nemčiji, odraščala je v Kanadi, smuča večinoma v Italiji. A ko je morala sprejeti smučarsko državljanstvo, se je Lara Markthaler odločila za Republiko Južno Afriko, od koder prihaja njena mama. Pod zastavo te države z južne poloble je ta mesec doživela krst v svetovnem pokalu. Že lani je nastopila na svetovnem prvenstvu v Saalbachu. Zdaj si obeta še uresničitev olimpijskih sanj. A njena smučarska zgodba se v Cortini d’Ampezzo še zdaleč ne bo končala. Zato nam je v intervjuju že obljubila, da se prihodnje leto oglasi tudi na kranjskogorski tekmi svetovnega pokala. Tedaj že z boljšo startno številko in več tekmovalnimi izkušnjami.

Intervju: Lara Markthaler

Še zdaleč niste prva smučarska olimpijka z afriške celine. A predhodniki so bili večinoma eksoti, ki so cilj izpolnili že z nastopom. Kakšne pa so vaše dolgoročne ambicije?

V smučanju uživam. A to zame vendarle ni le sproščujoča zabava. Vsaj 180 dni v letu preživim na snegu. Oče, ki je moj trener in menedžer, je zelo resno zastavil projekt. Sem zelo motivirana. Južno Afriko želim postaviti na smučarski zemljevid. V tem pogledu je moj vzornik Lucas Pinheiro Braathen. Lepo ga je gledati, kako skozi smučanje predstavlja barvito južnoameriško državo in v šport vnaša ritme sambe. Tudi Brazilija ni klasična smučarska država, mar ne? Zavedam pa se, da me čaka še dolga pot.

Kako močna je vez z domovino vaše mame?

Zelo. Mama prihaja iz Durbana. Sorodniki so razpršeni po celotni Južni Afriki. Pogosto jih obiščem. Lani sem, denimo, več kot en mesec preživela tam. Res je lepo. Žal pa to ni država, kjer bi bilo alpsko smučanje doma. Zanimivo, imajo celo smučišče, ki naj bi se letos vnovič odprlo. Načrtujejo celo FIS-tekme, na katerih bi rada nastopila. Ob tem pa vam lahko zaupam tudi, da bom marca kot gostja afriškega Forbesa nastopila na srečanju žensk, kjer bom ena od govornic. Verjamem, da bom lahko tam delila svojo zgodbo in smučanje približala Afriki.

Je vaša zgodba v JAR odmevna?

Bili bi presenečeni, koliko medijske pozornosti mi namenjajo, predvsem ob upoštevanju dejstva, da to res ni afriški šport. Nadeli so mi celo vzdevek, in sicer Rožnati tornado. Verjetno zaradi barve mojih las in načina smučanja.

V kolikšni meri pa vam športne ali državne institucije JAR pomagajo na smučarski poti?

Južna Afrika ima zimskošportno zvezo, ki zelo podpira moj projekt. Jasno pa je, da so finančni zneski omejeni. Iščemo dodatne pokrovitelje, saj je alpsko smučanje drag šport.

Kaj pa oprema in štab?

Za vse skrbi moj oče. Je trener, menedžer, serviser, voznik, organizator, skrbnik družbenih omrežij … On je oče stoletja! Na treningih se priključujeva drugim manjšim ekipam. Pomaga tudi mama, predvsem pri administrativnih opravilih. Deluje iz Münchna. Oprema? Od prvega zavoja naprej smučam na Rossignolovih smučeh. S podjetjem sem vzpostavila odlično partnerstvo. Vključili so me tudi v promocijo nove kolekcije. Pred časom sem bila na fotografiranju s Federico Brignone.

V pričakovanju prvih olimpijskih iger. Foto: Osebni arhiv

Olimpijske igre …

Komaj čakam! Morda se še ne zavedam povsem dobro, kakšna čast me bo doletela. Nastopati na olimpijskih igrah … Izjemno! Letos je moja baza prav Cortina d’Ampezzo z okoliškimi smučišči.

Kako velike oči ste imeli na prvi tekmi svetovnega pokala?

Že lani, ko sem nastopila na svetovnem prvenstvu v Saalbachu, sem bila počaščena in srečna. Flachau pa je bila zame nora izkušnja, ki mi je odprla oči. Organizacija, skrb za tekmovalce, priprava … Vse je na izjemno visoki ravni, obenem pa ton tekmi dajejo številni navijači. Na progi mi sicer ni bilo lahko, tudi zaradi pogojev. Ko sem se znašla v težavah, sem si rekla, da moram za vsako ceno prečkati ciljno črto. Izkušnjo sem si želela vtisniti v srce. Verjamem, da mi bo koristila na nadaljnji poti.

Ena od vaših vzornic je tudi Mikaela Shiffrin. Ste lahko povsem ravnodušni ob zavedanju, da nastopata na isti tekmi?

Mikaela je res nekaj posebnega. Prav v Flachauu sem jo spremljala, kako se ogreva. Videla sem, kakšen štab ima ob sebi. Zame je to res poučno in navdihujoče.

Število 75 bi težave povzročalo tudi boljšim in bolj izkušenim tekmovalkam. Kako se boste lotili zniževanja FIS-točk in boja za boljše startno izhodišče?

Moj dolgoročni cilj je uveljavitev v svetovnem pokalu. A ta pot se začne na nižji tekmovalni ravni. Nastopala bom na FIS-tekmah in državnih prvenstvih, morda tudi v evropskem pokalu. Želim se zadrževati v osrčju Evrope, saj lahko ob tekmovanjih tudi veliko treniram. V prihodnji zimi pa bom pogosteje nastopila tudi v svetovnem pokalu, večinoma na tekmah, ki so lažje dostopne z avtomobilom.

Se torej vidimo tudi v Kranjski Gori?

Seveda, z veseljem. V Sloveniji sem nastopala že kot deklica na Pokalu Loka. Sem tudi v stiku z več slovenskimi vrstnicami. Sicer pa dobro vem, da ima Slovenija bogato smučarsko zgodovino.